Via positiva

VEČ ...|27. 3. 2025
Skrivni svet avtizma

Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.  

Skrivni svet avtizma

Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.  

družbapogovorzdravjeotrociizobraževanjeglasbašola

Via positiva

Skrivni svet avtizma

Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.  

VEČ ...|27. 3. 2025
Skrivni svet avtizma

Nuša Piber je profesorica glasbe, ustanoviteljica in direktorica Glasbenega centra DO-RE-MI, zasebnega Zavoda za vzgojo in izobraževanje. Nuša je tudi Willemsova učiteljica. To metodo učenja je v oddaji na hitro predstavila, spregovorila je o svojem delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, o prizadevanjih za njihovo večje vključevanje v vse vidike družbe, saj je Nuša Piber zagovornica pravic otrok z avtizmom, na Akademiji za glasbo je organizirala mednarodni posvet z naslovom Skrivni svet avtizma.  

Nataša Ličen

družbapogovorzdravjeotrociizobraževanjeglasbašola

Za sožitje

VEČ ...|25. 3. 2025
Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovor

Za sožitje

Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

VEČ ...|25. 3. 2025
Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2025
Pobuda za pokop umorjenih na Goriškem

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.

Pobuda za pokop umorjenih na Goriškem

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.

infopogovorinfo

Informativni prispevki

Pobuda za pokop umorjenih na Goriškem

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.

VEČ ...|25. 3. 2025
Pobuda za pokop umorjenih na Goriškem

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem, da “sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni” in še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. V iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in novogoriški podžupan Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture. Z Antonom Harejem smo se pogovarjali o tem, kaj v pobudi predlagajo, in kakšen je namen slovensko-italijanske strokovne konference za trajni mir med narodoma in pokop umorjenih, ki bo v prostorih Občine Nova Gorica 2. aprila letos.

Petra Stopar

infopogovorinfo

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|22. 3. 2025
Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 3. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo prosili za naše družine. V sklopu katehez v letu Frančiškove Sončne pesmi je bil naš gost minorit p. Danilo Holc. V povezavi s postnim časom je odstiral skrivnosti duhovne izkušnje sv. Frančiška na gori La Verna, kjer je prejel stigme. Ob sklepu duhovnega večera je Božo Rustja pripravil premišljevanje za postni čas v letošnjem svetem letu in ob 60. letnici revije Ognjišče.

Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 3. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo prosili za naše družine. V sklopu katehez v letu Frančiškove Sončne pesmi je bil naš gost minorit p. Danilo Holc. V povezavi s postnim časom je odstiral skrivnosti duhovne izkušnje sv. Frančiška na gori La Verna, kjer je prejel stigme. Ob sklepu duhovnega večera je Božo Rustja pripravil premišljevanje za postni čas v letošnjem svetem letu in ob 60. letnici revije Ognjišče.

duhovnostpogovorspomin

Sobotni duhovni večer

Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 3. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo prosili za naše družine. V sklopu katehez v letu Frančiškove Sončne pesmi je bil naš gost minorit p. Danilo Holc. V povezavi s postnim časom je odstiral skrivnosti duhovne izkušnje sv. Frančiška na gori La Verna, kjer je prejel stigme. Ob sklepu duhovnega večera je Božo Rustja pripravil premišljevanje za postni čas v letošnjem svetem letu in ob 60. letnici revije Ognjišče.

VEČ ...|22. 3. 2025
Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic 3. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo prosili za naše družine. V sklopu katehez v letu Frančiškove Sončne pesmi je bil naš gost minorit p. Danilo Holc. V povezavi s postnim časom je odstiral skrivnosti duhovne izkušnje sv. Frančiška na gori La Verna, kjer je prejel stigme. Ob sklepu duhovnega večera je Božo Rustja pripravil premišljevanje za postni čas v letošnjem svetem letu in ob 60. letnici revije Ognjišče.

Franci Trstenjak

duhovnostpogovorspomin

Petkov večer

VEČ ...|21. 3. 2025
Alya

V gosteh je bila temperamentna in simpatična glasbenica, ki obeležuje četrt stoletja izjemne kariere - ALYA. V klepetu je spregovorila o svojem glasbenem in osebnem zorenju, o tem, zakaj je vedno nasmejana, in še marsičem.

Alya

V gosteh je bila temperamentna in simpatična glasbenica, ki obeležuje četrt stoletja izjemne kariere - ALYA. V klepetu je spregovorila o svojem glasbenem in osebnem zorenju, o tem, zakaj je vedno nasmejana, in še marsičem.

glasbapogovorpopAlya

Petkov večer

Alya

V gosteh je bila temperamentna in simpatična glasbenica, ki obeležuje četrt stoletja izjemne kariere - ALYA. V klepetu je spregovorila o svojem glasbenem in osebnem zorenju, o tem, zakaj je vedno nasmejana, in še marsičem.

VEČ ...|21. 3. 2025
Alya

V gosteh je bila temperamentna in simpatična glasbenica, ki obeležuje četrt stoletja izjemne kariere - ALYA. V klepetu je spregovorila o svojem glasbenem in osebnem zorenju, o tem, zakaj je vedno nasmejana, in še marsičem.

Marjan Bunič

glasbapogovorpopAlya

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 3. 2025
Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

infodružbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosipogovorpolitikasvetovanjezdravstvo

Informativni prispevki

Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

VEČ ...|21. 3. 2025
Pohod za življenje v Kopru

Še dva dneva nas ločita od prvega letošnjega Pohoda v Sloveniji, ki bo v nedeljo potekal v Kopru. Tokrat so si organizatorji za geslo izbrali misel: Človek že od spočetja. Program se bo začel ob 12. uri pred Taverno in se nadaljeval po ulicah primorske prestolnice. Poseben program pripravljajo tudi za otroke. Podobni dogodki bodo letos potekali v 50 različnih državah sveta. Pri nas še v Mariboru in Ljubljani. Pogovarjali smo se z voditeljico Pohoda za življenje v Sloveniji Uršo Cankar Soares.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostizobraževanjemladinaravaodnosipogovorpolitikasvetovanjezdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 3. 2025
Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

izobraževanjepogovordružba

Ni meje za dobre ideje

Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

VEČ ...|20. 3. 2025
Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nataša Ličen

izobraževanjepogovordružba

Via positiva

VEČ ...|20. 3. 2025
Smernik za smisel

Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.  

Smernik za smisel

Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.  

družbavzgojapogovorodnosi

Via positiva

Smernik za smisel

Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.  

VEČ ...|20. 3. 2025
Smernik za smisel

Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.  

Nataša Ličen

družbavzgojapogovorodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Naš pogled

VEČ ...|25. 3. 2025
Ko smo skupaj, se upanje širi

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Ko smo skupaj, se upanje širi

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Radio Ognjišče

komentarskupnostmaterinski danduhovna sinergijasmrtBog

Doživetja narave

VEČ ...|21. 3. 2025
50 let E6

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.

50 let E6

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.

Blaž Lesnik

evropske pešpotihojapopotništvonaravaE6meteoalarmARSOplazovi

Duhovna misel

VEČ ...|28. 3. 2025
Popravljena koča

Zelo reven človek je sam živel v majhni ubogi koči. Sklenil je, da jo bo prodal. Ogledal si je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Popravljena koča

Zelo reven človek je sam živel v majhni ubogi koči. Sklenil je, da jo bo prodal. Ogledal si je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|28. 3. 2025
E - oskrba

Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije je svetoval o E-oskrbi, ki uporabnikom omogoča samostojno in bolj neodvisno bivanje na svojem domu, njihovim svojcem pa stalen stik s uporabnikom ter občutek varnosti, saj vedo, da je strokovna podpora usposobljenega osebja v asistenčnem centru na voljo vse dni in skozi vse leto. 

E - oskrba

Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije je svetoval o E-oskrbi, ki uporabnikom omogoča samostojno in bolj neodvisno bivanje na svojem domu, njihovim svojcem pa stalen stik s uporabnikom ter občutek varnosti, saj vedo, da je strokovna podpora usposobljenega osebja v asistenčnem centru na voljo vse dni in skozi vse leto. 

Nataša Ličen

svetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 3. 2025
55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

55. Teden slovenske drame in dve razstavi

V Kranju v tamkajšnjem Prešernovem gledališču se je začel 55. Teden slovenske drame. V Slovenskem etnografskem muzeju je od včeraj na ogled razstava razglednic Maksima Gasparija. V Miheličevi galeriji na Ptuju pa je na ogled razstava ob 40-letnici zadnje organizirane Borlske slikarske kolonije.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostgledališčeTeden slovenske dramerazglednice Maksima GasparijaBorlska slikarska kolonija

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Spominjamo se

VEČ ...|28. 3. 2025
Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 3. 2025
Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

s. Meta Potočnik

medicinska etikaredke boleznievtanazija